Kdaj smo nazadnje po večini Slovenije imeli bel božič?

Čeprav zime v zadnjih letih niso več tako radodarne s snegom kot nekoč, v dneh pred božičem vsako leto znova z upanjem spremljamo vremenske napovedi in čakamo, ali bo praznik vendarle odet v belo.

Sneg in božič sta namreč v kolektivni predstavi tesno prepletena. Zasnežena pokrajina in mestne ulice veljajo za simbol pravega prazničnega vzdušja in posebne čarobnosti ob koncu leta.

Zasneženi božiči zaradi vplivov globalnega segrevanja in posledično milejših zim postajajo iz leta v leto vse redkejši, zlasti v nižinah. Kljub temu pa vremenska zgodovina prinaša tudi zanimive podatke. Marsikje po Sloveniji smo se belega božiča veselili prav lani. Kot kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso), je snežna odeja na božično jutro prekrivala kraje na Notranjskem, Zasavju in Pohorju.

Najbolj suh je bil božič leta 2015

Tudi v prestolnici so se po kar 14 letih čakanja lani znova razveselili nekaj malega snega, saj je zapadel v dneh tik pred božičem, natančneje 22. in 23. decembra. V še bolj zimski idili so uživali kraji južno od Ljubljane, kjer je snežna odeja dosegla tudi do deset centimetrov. "To je bil tudi edini sneg cele zime," je za N1 pojasnil meteorolog Arsa Brane Gregorčič.

Zasnežen božič je sicer v naši podalpski deželi v zadnjih dveh desetletjih, sodeč po podatkih agencije za okolje, postal bolj izjema kot pravilo. Če so bili zemljevidi debeline snežne odeje ob začetku meritev v 60. letih prejšnjega stoletja obarvani v modro, kar je pomenilo tudi prisotnost snega po večjem delu države, so v zadnjih letih vse pogosteje zeleni. Ta barva sicer označuje le od nič do dva centimetra snežne odeje ali celo povsem kopna tla.

Po letu 2008 je sneg na božično jutro po nižinah Slovenije postal prava redkost, v nekaterih letih ga praktično tam ni bilo. Najbolj izrazito suha so bila božična jutra med leti 2013 in 2016, še posebej pa izstopa leto 2015, ko snežne odeje na božični dan ni bilo nikjer v Sloveniji – niti v visokogorju, kjer je sneg običajno zanesljivejši.

Povsem drugačna je bila slika v preteklosti. Najdebelejšo snežno odejo na ravni celotne države smo na božično jutro zabeležili v letih 1963, 1969, 1981, 1994 in 1998, ko je bila Slovenija za praznike prekrita s pravo zimsko idilo, kakršne danes vse redkeje doživimo.

Časovni trak višine snega na božično jutro

V sredo sneg

Kljub trendu vse toplejših zim pa zadnje vremenske napovedi vendarle vlivajo nekaj optimizma, da bo letos božič marsikje v Sloveniji zopet pravljičen. Meteorologi agencije za okolje so namreč v zadnji napovedi navedli, da se bo "vremensko dogajanje v božičnem času precej razgibalo". Razveselili so z napovedjo, da prihaja sneg.

V noči na sredo se bosta namreč nad našim območjem združila vpliva sredozemskega ciklona ter predora polarne zračne mase od severovzhoda. Oblikovala se bo frontalna cona, ob kateri se bodo padavine okrepile.

Te se bodo od vzhoda razširile nad večji del države, meja sneženja pa se bo dokaj hitro spuščala in marsikje v notranjosti Slovenije dosegla tudi nižine.

Do noči na četrtek bo predvidoma največ snega zapadlo na širšem območju Pohorja, Gorjancev in Kočevskih gora. Na omenjenih območjih lahko nad nadmorsko višino 500 metrov zapade od 10 do 20 centimetrov snega, v nižje ležečih krajih pa nekaj manj, saj bo sprva še deževalo.

Verjetnost sneženja bo sicer nekoliko manjša v prevetrenih kotlinah, saj je ob vetrovnem vremenu meja sneženja nekoliko višje, kot je ob mirnem ozračju, ko se lahko s taljenjem snežink prizemna plast zraka dodatno ohlaja.

"Glede na napovedi bi tokrat znalo snežiti celo na Štajerskem in Prekmurju, kar je sicer prava redkost. V Prekmurju je bil namreč sneg na božično jutro nazadnje leta 2001," je za N1 še pojasnil Gregorčič.